Beljakovine so molekule, ki jih tvorijo aminokisline, ki so povezane z vrsto vezi, znanimi kot peptidne vezi. Vrstni red in razporeditev aminokislin sta odvisna od genetske kode vsake osebe. Vse beljakovine sestavljajo:
-Ogljik
-Vodik
-Kisik
-Dušik
Večina jih vsebuje tudi žveplo in fosfor.
Proteini ozroma beljakovine predstavljajo približno polovico teže telesnih tkiv in so prisotne v vseh celicah telesa, poleg tega, da sodelujejo v praktično vseh bioloških procesih, ki se pojavijo.
Funkcije beljakovin
Pri vseh biomolekulah v organizmu imajo temeljno vlogo beljakovine. Zaradi rasti vsebnosti dušika, ki ni prisoten v drugih molekulah, kot so maščobe ali ogljikovi hidrati, so beljakovine bistvene za rast. Prav tako so pomembne za sintezo in vzdrževanje različnih tkiv ali sestavin telesa, kot so želodčni sokovi, hemoglobin, vitamini, hormoni in encimi (slednji delujejo kot biološki katalizatorji s povečanjem hitrosti, pri nekaterih kemičnih reakcijah metabolizma). Prav tako pomagajo prenašati določene pline skozi kri, kot sta kisik in ogljikov dioksid, in delujejo kot amortizerji za vzdrževanje kislega baznega ravnovesja in onkotskega tlaka v plazmi.
Druge bolj specifične funkcije beljakovin so npr. Protitelesa, vrsta proteinov, ki delujejo kot naravna obramba pred možnimi okužbami ali zunanjimi povzročitelji; kolagen, katerega delovanje odpornosti je bistvenega pomena v tkivih podpore ali miozinu in aktinu, ki sta dve mišični bejakovini, ki omogočata gibanje, med mnogimi drugimi. Dve glavni lastnosti beljakovin, ki omogočajo njihov obstoj in pravilno izvajanje njihovih funkcij sta stabilnost in topnost.
Prvo je, da morajo biti beljakovine stabilne v mediju, v katerem so shranjene ali v katerih opravljajo svojo funkcijo, tako da je njihova razpolovna doba čim daljša in ne povzroča pomanjkljivosti v telesu. Kar se tiče topnosti, se nanaša na to, da ima vsaka beljakovina oziroma protein temperaturo in pH, ki ga je treba vzdrževati, tako da so vezi stabilne.
Beljakovine imajo tudi druge sekundarne lastnosti, ki so odvisne od kemijskih lastnosti, ki jih imajo. To je primer specifičnosti (njegova struktura omogoča, da ima vsak protein specifično funkcijo, ki je drugačna od drugih proteinov, in funkcijo, ki jo imajo druge molekule), pH beljakovin (lahko se obnašajo kot kisline ali kot osnovna, odvisno je, če izgubijo ali pridobijo elektrone in povzročijo vzdrževanje pH tkiva ali organizmov na ustreznih ravneh) ali elektrolitske kapacitete, ki jim omogoča, da se premikajo s pozitivnih na negativne pole in obratno.
Klasifikacija beljakovin
Beljakovine so lahko razvrščene glede na njihovo obliko in glede na njihovo kemično sestavo. Glede na obliko so lahko vlaknasti (podolgovati, netopni proteini, kot so keratin, kolagen in fibrin), globularni (sferični in kompaktni, topni v vodi, to velja za večino encimov in protiteles , kot tudi za nekatere hormone) in mešani, s fibrilarnim delom in drugim globularnim delom.
Podrobno na strani-http://bodifit-shop.com/
Glede na kemično sestavo, ki jo beljakovine imajo, obstajajo preprosti proteini in konjugirani proteini, znani tudi kot heteroproteini.
Prehrana
Beljakovine so bistvene v prehrani. Aminokisline, ki jih tvorijo, so lahko bistvene ali nebistvene. V primeru prvega, torej bistvene, se ne morejo proizvesti same v telesu, zato jih je treba pridobiti s hrano. Posebej so potrebne pri ljudeh, ki so v naraščajoči dobi kot otroci in mladostniki ter tudi pri nosečnicah, saj omogočajo proizvodnjo novih celic.
Beljakovine so prisotne predvsem v živilih živalskega izvora, kot so meso, ribe, jajca in mleko. Toda tudi v rastlinskih živilih, kot so soja, stročnice in žita, čeprav v manjši meri. Njihovi vnosi dajejo organizmu 4 kilokalorije na gram beljakovin.
Živila, ki so najbolj bogata z beljakovinami, so živalskega izvora, kot so meso, ribe, jajce, mleko, sir in jogurt. Poleg tega, da so prisotne v velikih količinah, so tudi proteini teh živil boljše kakovosti, in katere posledično telo lažje uporablja.
Vendar pa zelenjava, kot sta grah, fižol in soja, vsebuje tudi dobre količine beljakovin in se lahko uporablja v uravnoteženi prehrani, da se ohrani pravilno delovanje telesa in so pomembne sestavine vegetarijanske in veganske prehrane.
Hrano, bogato z rastlinskimi beljakovinami, je treba kombinirati, tako, da združitev aminokislin tvori beljakovine dobre kakovosti, kot v primerih, ki jih navajamo:
-Riž in fižol (vse vrste);
-Grah in proso;
-Leča in ajda;
-Kvinoja in koruza;
-Rjavi riž in rdeči grah.
Kombinacija teh živil in sorte v prehrani sta pomembna za ohranjanje rasti in dobrega delovanja organizma vegetarijanskih ljudi. Poleg tega vegetarijanci, za razliko od veganov lahko vključujejo jajčne in mlečne beljakovine ter njihove derivate v prehrano.
Hiperproteinska prehrana
V hiperproteinski prehrani je potrebno da se zaužije 1,5 g beljakovin na funt telesne teže na dan, potrebna je dobra strategia za povečanje mišične mase, še posebej, kadar jo spremljajo vaje za mišično hipertrofijo. ž
Živila z visoko vsebnostjo belih beljakovin
Živila, bogata z belimi beljakovinami, so zgoraj navedena rastlinska hrana in meso z nizko vsebnostjo maščob, kot so piščančja ali puranja prsa brez kože, jajčni beljak in puste ribe, kot so osliči. Poleg spodbujanja rasti mišic je tudi poraba teh beljakovin pomembna za preprečevanje bolezni, kot so ateroskleroza, visok holesterol in tudi prekomerna telesna teža.